Vrečke za svežnje se razlikujejo od navadnih plastičnih tkanih vrečk. Ker je njihova nosilna zmogljivost veliko večja od zmogljivosti navadne embalaže, je tudi šivanje njihovih različnih delov zelo pomembno. Za razliko od navadnih plastičnih vrečk, ki jih je mogoče preprosto toplotno zatesniti, morajo iti skozi več procesov in jih kombinirati z drugimi deli.
To je najbolj kritičen cilj razsutih vrečk. V plastičnem tkanem standardu GB/T8946 in nacionalnem standardnem GB/T8947 za kompozitno plastiko so natezne obremenitve v robu šiva in dna šiva jasno določene. Glavni dejavniki, ki vplivajo na trdnost šivanja, so raznolikost in vrsta šivov, velikost merilnika igle, šivi, velikost spodnjega spola ali zložene šive do roba vrečke, metode vročega rezanja in rezanja mraza itd.
Na splošno bi morala podjetja za proizvodnjo v vrečkah v razsutem stanju oblikovati cilje notranjega nadzora za te vplivne dejavnike. Kar zadeva vrečke v razsutem stanju, nacionalni standard določa, da mora natezna trdnost glavnega sklepa doseči več kot 67% osnovne trdnosti, natezna trdnost spodnjega sklepa pa mora doseči več kot 42% osnovne trdnosti. Za zgornje tesnilo vtične cementne vrečke je priporočljivo, da ga obravnavate kot močno obdelavo dna šiva. Moč dna papirnate vrečke običajno ni do cilja, zato je priporočljivo, da jo spremenite v vrečko na dnu paste. Za vrečko s hladno izrezano z laminiranim filmom je priporočljivo uporabiti zdravljenje z curling, ker lahko šiv hladnega razrezanega roba iztrgamo iz osnove skupaj z vonjem. Za tkano vrečko brez potreb po trdnosti je zgornji rob zaklenjen en teden, dolžina šiva je lahko gosta, nit pa je lahko tanka.